Pod površjem: zgodba o iskanju povezanosti

Ko gre za otroke, si želimo da bi jim nudili kar največ in hkrati uspešno lajšali njihove bolečine in stiske.

V to vložimo veliko truda. Nudimo jim, kar si želijo. Po zmožnostih ali včasih tudi preko njih se prilagajamo njihovim željam in naredimo marsikaj, da bi jim ustregli. Varujemo jih in skrbno bdimo nad njimi, jim pomagamo razumeti, ko naredijo napako, ter jih podpiramo, ko se soočajo z izzivi. Če le lahko, jih skušamo obvarovati pred bolečino in razočaranjem. Ko je potrebno, se obračamo k disciplini.

Vse to je pomembno. Vendar smo mnogi že izkusili, da to samo po sebi ni zagotovilo ne za družinski mir ne za dobrobit naših otrok.

Dokler se osredotočamo na to kar vidimo na površini, na vedenja, izražene želje in zahteve, morda nekaj spregledamo. Pod površjem našega življenja je nekaj, kaj je potrebno skrbno negovati. To je naša potreba po občutku bližine in povezanosti. Ta potreba, ki jo imenujemo navezanost, usmerja velik del našega vedenja in je ključ do otrokovega zorenja in razvoja.

Kako je to mogoče? Rodimo se odvisni od drugih in ta odvisnost ostaja skozi vse življenje, saj samostojno preživetje ne bi bilo mogoče. Tako kot naša kri potrebuje stalen dotok kisika, naša psiha potrebuje stalen občutek povezanosti. Pomanjkanje enega ali drugega je tako ključno, da se ob pomanjkanju samodejno vklopijo odgovori na stres. Za boljši dotok kisika bomo začeli globlje dihati, povezanost bomo skušali nekako priklicati.

Če ta klic otroka ni slišan ali je odgovor nezadovoljiv, bo otrok začel uporabljati različne strategije, da bi ublažil svoje nelagodje: zahteval bo pozornost, postal bo ukazovalen, se obrnil k prijateljem ali zaslonom ter posledično čutil manj in manj. Toda tudi če te strategije ublažijo nelagodje, ne morejo zadovoljiti potrebe, ki jih je sprožila. Če vztrajajo dlje časa, lahko na različne načine zavrejo ali spremenijo tok razvoja.

Naša naloga torej ni le skrbeti za svoje otroke; zagotoviti jim moramo tudi odnos, na katerega se lahko oprejo. Šele ko lahko odnos naredimo dovolj varen in negujoč, bo otrok lahko opustil obrambne strategije in razvil globlje načine navezovanja. Takrat lahko pri njem opazimo več življenjske energije, bolj razvit občutek sebe in večjo odpornost.

Vse to je delo navezanosti. Ko bodo pogoji ugodni, bo večino tega dela opravljenega, ne da bi za to vedeli. Nasprotno pa bomo pri otrocih zaznali vse vrste težav, ko pogoji za delo navezanosti niso na voljo. Čeprav šele začenjamo dojemati vpliv navezanosti in njeno vlogo v našem življenju, vemo, da teg adela ne more opraviti sama. Odrasli smo tisti, ki lahko nudimo pogoje, v katerih uspeva. 

Nekatere odgovore o tem, kaj navezanost je, kako deluje, kakšen je njen vpliv in kako jo negujemo lahko najdete v novem tečaju na Neufeld Institute Model of Attachment.

Vabljeni, da se pridružite: informacije in prijave na Neufeld's Model of Attachment course

Avtor: Urška Žugelj

Pod površjem vskadnajega življenja je močan tok, ki vodi naše vedenje in usmerja razvoj.

Foto: Aishwarya MV na Unsplash.