Tista stvar, ki jo vsak otrok potrebuje s seboj v svoji šolski torbi

Foto: Green Grasshopper na Unsplash

Prijateljica mi je povedala, da njen sin ne more razumeti, zakaj se je otroku v njegovem vrtcu tako težko ločiti od matere. Ob ločitvi se oklepa njene roke in v solzah protestira, ker ga pušča samega. Prijateljica je sinu razložila, da se petletnik počuti prestrašeno, ko se mora ločiti od mame in ostati z ljudmi, ki jih ne pozna dobro. Sin, še vedno zmeden, jo je pogledal in rekel: "Zakaj se preprosto ne pogovarja z njo v mislih?" Prijateljica je presenečeno pogledala sina in rekla: "Ali ti počneš to?" Odgovoril je: "Ja, ves dan se  v mislih pogovarjam s tabo, to mi pomaga, da se počutim manj osamljenega in te ne pogrešam tako zelo."

Vsak otrok s seboj v šoli potrebuje odraslo osebo, ki se je lahko psihološko oprime. Gre za občutek, da ga doma čaka nekdo, s komer lahko deli svoje skrivnosti, mu je zanj mar, mu lahko pripada in bo zanj poskrbel. Na tem temelji zmožnost otrok za spoprijemanje ter razreševanje in ​​preživljanje stisk. Omogoča jim, da se spoprimejo z izzivi, ki jih prinaša šola, od učenja novih predmetov do vztrajnosti pri težkih nalogah. Ključnega pomena bo za pomoč pri soočanju s težavnimi vrstniki, prijatelji, ki se izneverijo, in nasilneži, ki prežijo na vsakem igrišču.

Čudoviti vidik navezanosti je, da nam ni treba biti fizično blizu nekomu, da bi se počutili povezane. Namesto tega moramo zagotoviti, da smo čvrsto vpeti v njegovem srcu. Močan odnos z vsaj eno skrbno odraslo osebo je rešitev za psihično odpornost naših otrok – ne veščine, ki bi se jih morali naučiti, ali obnašanje, kot da se jih nič ne dotakne ali da enostavno potrpijo. Naša naloga ni preprečiti, da bi se naši otroci soočili s stisko, temveč poskrbeti, da se z njo ne soočajo sami. Odnos je naravni dom za človeško srce.